VI. lekcija

Sleherna želja se izpolni vedno le sama po sebi, če smo notranje prepričani, da bo zaželeno nastalo.

Če to notranje prepričanje že imamo, smo naklonjeni vsemu. Vse ljubimo, vse razumemo in vsemu služimo. Popolnoma zaupamo prasili i n s e o d r e č e m o v s e m u, k a r n e p r i d e t a k o j s a m o p o s e b i.

To stanje harmonije z vsem se razodeva v človekovem popolnoma uravnovešenem notranjem življenju. Človek, ki je že dosegel to duhovno držo, je brezmejno miren. Nič na svetu ga ne more spraviti iz njegove notranje gotovosti in uravnovešenosti.

Ta popoln notranji mir in uravnovešenost do vsega dogajanja pa se vzpostavi šele potem, ko je človek spoznal, da nekaj v njem nenehno samodejno ustvarjalno deluje v smeri njegovih pralastnih želja. Prasila si neprestano prizadeva izpolniti vse njegove želje. Šele to spoznanje človeku omogoči, da opusti svojo lastno, zavestno in sebično zaganjanje in hotenje in se prepusti n o t r a n j e m u h o t e n j u s v o j e g a v i š j e g a j a z a oz. p r a s i l e. N a t a n a č i n n e ž i v i i n d e l u j e v e č v s v o j e m i m e n u , t e m v e č v i m e n u p r a s i l e .

Ko je človek popolnoma spoznal mogočnost prasile, da izpolnjuje želje, ji more popolnoma prepustiti skrb za vse v svojem življenju in postati brezbrižen do prihodnosti. Zdaj je človek dejansko notranje prepričan, da se vse zaželenom mora zgoditi in se bo zato tudi zgodilo.

Z vsakodnevnim študijem se bodo ta spoznanja vse globko ukoreninjala v vas. Vse bolj se boste zavedali škodljivosti in nesmiselnsoti vsakega človeškega h o t e n j a p o i z s i l j e v a n j u. Brž ko bo vaš duh že nekoliko predelal te lekcije, boste kar avtomatično postali zmožni vedno bolj pustiti prihodnosti prosto pot, to je prepustiti prasili izpolnjevanje svojih želja. V vsem boste videli le dobro, vse razumeli, vsemu služili in v sedanjosti brez skrbi in bojazni delali to, kar imate za pravilno.

Popolno duševno ravnovesje in z njim absolutna brezbrižnost za prihodnost se bosta počasi vtihotapila v vaše življenje. Nova duhovna naravnanost vam bo končno prešla v navado in vplivala na vse vaše mišlenje, ravnanje in nehanje. Ljudje smo namreč bitja navade in potrebujemo določen čas, da opustimo stare, ukoreninjene miselne navade.

Na drugi strani pa živimo še vedno v času polnem napak in zmot. Tako se pogostotežko otresemo škodljivih miselnih valov, ki nam jih pošilja napačna miselnost drugih.

Stare miselne navade moramo na eni strani čimprej zamenjati za nove boljše, na drugi strani pa se oborožiti zoper napačne sugestije svoje okolice, tako, da okolica ne bo več mogla v slabem smislu vplivati na nas. Da bi lahko v dobrem smislu učinkovali na okolico, se moramo naučiti koncentracije.

Koncentracija dobesedno pomeni zbranost. Je torej nasprotje raztresenosti. S koncentracijo razumemo vztrajno ohranjanje določene miselne slike ob izključitvi vseh ostalih in možnost, da to miselno sliko popolnoma doživljamo v obzorju zavesti.

Glavni pogoj za začetne vaje za koncentracijo je, da se umaknemo v tiho sobo, v tišino noči ali v tihoto narave. Izogniti se moramo vsemu hrupu in tudi možnostim za hrup. Celo tiktakanje ure nas lahko spočetka moti.

Nadaljni pogoj je popolna sprostitev telesa in čutov. Lezite plosko na hrbet tako, da so mišice vašega telesa popolnoma sproščene. Vaše telo mora ležati, kot bi bilo mrtvo. Če bi vam na primer kdo v takem položaju dvignil roko ali nogo, morata kot brez življenja mrtvo pasti nazaj.

Potem za prite oči. Ne menite se več za svoje telo, pozabite vse, kar zadeva vaše zdajšnje življenje in se v svojem duhu premestite na oddaljen, mire, tih kraj, kjer ste nekoč mirno, srečno in sproščeno ležali in sanjali. Le iščite po svojem spominu. Vsak človek je imel v svojem kdaj take tihe spokojne trenutke.

Spominjate se recimo, kako ste nekoč ležali sami na peščini v toplem pesku, ki ga je ožarjalo sonce. Tiho, mirno in sproščeno ste se v neopisnem udobju predali obsevanju sonca. Bili ste brez želja, srečni in vse v vas je bilo mirno in tiho. Bili ste čisto sami in niste slišali ničesar drugega, kakor rahlo in mirno žuborenje bližnje vode.

Doživljaji ste mir in to tišino narave, stopili ste z njo v eno . . . Bili ste neskončno srečni in zadovoljni, ker je v vas nihal mir in tišina . . Pozabili ste na vse, kar zadeva vaše vsakdanje življenje . . . Bili ste samo tihi, mirni, srečni, zadovoljni . . .

Premestite se torej v svojem duhu na tak tihi kraj in doživljajte njegov prijeten mir in tišino ter počasi premišljujte:

Vse je mirno - globoko mirno- popoloma mirno- jaz sem sam v tem brezmejnem miru in brezmejni tišini - popolnoma tiho je . . .

Premišljujte te besede tako dolgo, da boste docela doživljaji mir in tišino svojega umišljenega kraja.

Kar pride zdaj, je stanje brezmejnega miru in brezmejne tišine. Pozabili ste na vse okoli sebe. Tudi ta tihi in mirni kraj mora izginiti iz vašega obzorja.

Zavedate se samo miru in tišine.

Ker imate oči zaprte, si domišljate da, ste v brezmajnem prostoru praznine in tišine. . .

Slišite samo skrivnostno šumenje. . .

To je glas tišine, ki vam govori. . .

Dosegli ste najvišjo stopnjo miru.

Gotovo ste se v svojem življenju že zavedali tega glasu tišine. Sedeli ste recimo pozimi v prijetni, toplo zakurjeni sobi podeželske hiše v širokem naslonjaču in skozi okno opazovali, kako neslišno padajo velike in goste snežinke na zemljo. Noben glas ni motil te splošne tišine, vse je bilo mirno. In v tem miru in v tej tišini niste slišali drugega kot glas tišine, ki vam je govoril. . .

T a p o p o l n i n o t r a n j i m i r i n r a v n o v e s j e j e n o r m a l n o s t a n j e č l o v e k a . Č l o v e k s e č u t i p o p o l n o m a s r e č n e g a, k e r n o č e a b s o l u t n o n i č e s a r.

Šele ko smo popolnoma brez hotenja uvejavili samega sebe, v popolnem notranjem miru in popolni notranji uravnovešenosti, se more naše življenje oblikovati po željah. Tega miru pa seveda nikoli ne moremo izsiliti. Cilj naših vaj za koncentracijo, da bi izsilili ta mir, temveč, da bi se sistematično pogljabljali na podlagi spoznanih resnic.

Potem ko pri svoji koncentracijski vaji tako poslušate glas tišine, da čutite, da vas ta glas popolnoma prešinja, premišljujte z zaprtimi očmi dalje:

Sem miren - vse diha brezmejno hramonijo, mir, sprostitev in tišino - v s e j e v n a p r e j d o l o č e n o i n n i h č e t e g a n e m o r e s p r e m e n i t i - n a j s e t o r e j i z p o l n i, k a r j e ž e d o l o č e n o - s e m b r e z m e j n o m i r e n - vse, kar se dogaja, pa je tudi modro in dobro ter služi izpolnitvi in izboljšanju življenja - vse, kar se dogaja, vodi vselej le k globljem spoznanju prave biti - zato sem srečen, miren, gotov, zadovoljen, vesel življenja in brezskrben.

V teh stavkih je veliko spoznanje resnice o modri, globokoumni vnaprejšni določenosti vsega dogajanja, ki neprestano vodi k boljšemu življenju. Pri vsaki vaji za koncentracijo se še trdenje zakorenini v vas, vas vedno bolj usposablja, da pustite prihodnosti prosto pot, da ostanete ravnodušni in da s tem krčite pot samodejnemu izpopolnjevanju želja.


Pomisliti morate, da bi vam bilo v vsakdanjem praktičnem življenju nemogoče, da bi se vsega, kar je v tej knjigi zapisano, zavestno spominjali in po potrebi uspešno opravljali.

Vse tu na dolgo in široko opisujem le zato, da se s tem (najprej s priznanjem opisanega, potem pa s stalnim obnavljanjem) vživite v novo in boljše pojmovanje življenja oziroma da se navadite na to pojmovanje. P o t e m b o z a č e l o s a m o d e j n o d e l o v a t i o d z n o t r a j n a v z v e n . temu cilju služijo tudi v tej lekciji opisane vaje za umiritev in razmišlanje.

Potem naprej pravi, še da je vse samo stvar navade, prakse in rednega neobremenjajočega ponavljanja misli, ki jih sklepamo misliti.

Naj vam bo preprosto in umirjeno!

Kim

prepisano iz knjige: Martin Kojc, Učbenik življenja

Navedek je prepisan čim skoraj natanko tako kot original z vsemi vejicami in presledki.