Svoboda ali novodobno hipijevstvo?

Kaj je svoboda?

Za začetek predlagam spet vseh 7 milijard interpretacij.

Nadaljujem z načinom svobode, ki mi pomeni rutino. Svobodo v formi, strukturi.

Končujem z abstrakcijo in nekimi nejasnimi misli, glede interpretacij duhovnosti 21. stoletja.




Svoboda je nežnost.

Svoboda je občutek za čas.

Svoboda je integracija prizemljitve. Svoboda utelešenja.

Svoboda je pomoč drugim, zaradi drugih, ne zaradi nas samih.

Svoboda je meja.

Svoboda so koraki k napredku.

Svoboda je sprememba.

Svoboda je izguba identitete.

Svoboda je preobrat.

Svoboda je red.

Svoboda je odgovornost.

Svoboda je ključ spremembe.

Svoboda ni iskanje priložnost.

Svoboda ni ozaveščanje na probleme.

Svoboda je spojitev.

Svoboda je trdnost, stabilnost.

Svoboda so dobro integrirane vrednote, katere nas spremljajo, na vsakem koraku na vsakem nivoju.

Svoboda je odgovornost!

Ni lahko biti svoboden.

Ker človek, ki ne postopa odgovorno k svojemu življenju, ni in ne more biti zares svoboden.

Puščat življenju naključja, je obvezen del življenja, je obvezen del inspiracije, idej, sprememb, revolucije.

Da, pa živiš življenje naključji, življenje prilike in s tem nezavedno prelagaš odgovornost, na druge, na svet, na družbo. To ni svoboda, to je uporništvo.

Upiranje odgovornosti.



Narava živi v miru.

Sveti živi tako, kot vsak posameznik želi, izbira.

Prevzet odgovornost za svoj boljši jutri pa je edina magičnost, o kateri bi lahko diskutirali.

Edina ljubezen naj bo odgovornost do sebe.

Od tu naprej sledi verižna reakcija. Od tu naprej se preneha prepričevanje in vsiljevanje, kaj vse je dobro za posameznika, človeštvo itn.

Od tu naprej si energija, ki sama po sebi pripoveduje.

Brez besed, brez prisile.

Lahko tudi brez meditacije.

Brez duhovne prakse, si energija svobode.

Svoboda je stanje bitja.

In ne način življenja.

Kim