Sprememba

Razumem, kako zelo težko je!

Razumem, kako zelo težko zvrtaš luknjo v steno, brez orodja.

Razumem, kako zelo težko je narisat pravilno kompozicijsko sliko brez tehnike in razumevanja kompozicije.

Razumem, kako zelo težko je živeti se prepuščat, brez vere in zaupanja.

Razumem, kako zelo težko je sprejet spremembe, brez podpore.

V največji naglici, hitim po malico: “Ok, desno za vhodom, hitro vzamem ovseno mleko in levo potem na oddelku za sadje, vzamem banane."

Stopim v Mercator: “Fak, šit. Ne, vse so obrnili na glavo. Ne, prenovili so trgovino!”

Stala sem tam, taka rahla tesnobna vročina je stopila v glavo, čutila sem stisko, nisem vedela, kaj naj naredim. Nisem vedela kako naprej:" Kateri korak naj bo naslednji?"

Želela sem se obrnit in it. Mudilo se mi je tako zelo in želela sem hitro opravit nakup, vedela, sem kje stoji to ovseno mleko, ampak, ne obrnili so trgovino na glavo.

Komaj sem slišala: “Ok, Kim, vredu je, nič ni hudega."

"Kako ne, kaj na zdaj, zamudila bom in …”

Stala sem tam, izgubljena.

Zato, razumem, kako zelo težko je, ko ti obrnejo plan na glavo, ko se ti življenje postavi po robu, ko ti pokaže oviro

Razumem, kako težko je, ko si v situaciji in ne vidiš rešitev

Razumem tudi to, da ni najlažje razumet, da je vse samo izkušnja napredka.

Nasplošno pa razumem, da je vse mogoče.

Če le hočemo.

Če le imamo dovolj notranje moči.

Kim