Jam

Jam - marmelada. Pa pravjo, da življenje ni potica!

Halo?!

Življenje je potica, potica z marmelado. Lahko je seveda veganska ane, al pa tud ne, važno je, da je, in da sami sebi privoščimo.

Ne želim o temu pisat, želela sem pisat o četrtkovem Movement jam- u, plesnem jam-u, pa si nisem mogla pomagat, da ne bi šla mimo besedne igre.

Zgodil se je že tretji jam. Prvega sem vodila sama, drugega je za nas ustvarila Tjaša Jamnikar. Sama se ga nisem udeležila, ker sem bila mentalno prepolna in sem raje izbrala ...

Jam-al so do dveh ponoč, ker sem bila v sosednji sobi in ta isti čas prejemala Barse, sem jih slišala, čutila in ja, dogajal jim je napolno!

Tretji Jam je vodila Valentina Cabro. In ni blo druge, kot, da se pridružim, čeprav sem spet iskala izgovore.

“K***, pa grem”

Po prvih 20 minutah sem doživela sunek misli v glavo, in močno zavedanje, ki mi je dalo skoraj jasno sliko, s čim se dejansko v Prostoru ukvarjamo in h čemu, z ekipo, strmimo in za kaj si prizadevamo.

Kako močno sem to čutila.

Nevem, če vam lahko z besedami dovolj dobro opišem, bom pa, kot očitno, poskušala.

Vse te dejavnosti, ki jih nudimo, ne želimo iz vas narediti plesalca, ali akrojogista, jogista, … Želimo vam dat možnosti, ki vam izboljšajo vsakdanje življenje, vas potisnejo iz zaciklanih miselnih konceptov, povezav, razmišlanja, iz razuma. Vse to kar v dvorani osvojite, naredite, se naučite, vse to zavedno ali nezavedno uporabljate potem v življenju, ki ga živite, ki ga izbirate.

Mislim, mi vemo, da se s tem ukvarjamo, samo ta sunek v glavo je bil bolj to, če se vi tega zavedate? In če mi res dovolj jasno sporočamo, to kar želimo sporočit?

Mi vam res samo želimo odpreti obzorja, vam ponudit prostor za odvržt staro in poiskat novo.

Vse kar mislite, da ste lahko, vam mi potrdimo in pokažemo, da, ja, lahko ste!

Dovolimo ti biti, to kar si, če si tudi sam pripravljen poiskati to, kar vse bi lahko bil.

Tudi če misliš, da si že vse. Pa v resnici živiš že celo življenje na enem in istem tiru.

In radi bi ti povedali, da ti udeležba na jam-u, lahko mogoče pomaga pri razgovoru za službo, ali pa …

če si plesalec, in bi se samo rad splesal in razvil svojo plesnost, lasten izraz

mogoče si plesalec in bi se rad odciklal iz svojih gibalnih vzorcev in gibov

si plesalec in imaš zavedanje, da lahko od neplesalcev dobiš milijon norih idej za lastno ustvarjanje

bi si lahko dovolil, da te mojster svobode vodi do neodkritih delov sebe in svojega jaz-a - iz katerih pridejo te potenciali, ki jih še nikoli do zdaj nisi srečal, zdi se ti pa da vsi živijo samo še tako

če nisi plesalec, si pa umetnik, glasbenik, slikar in veš, da ti tovrstni odklop lahko prinese, inspiracijo. Ki si jo ravno izgubil ali pa ne veš kje bi jo našel. Vsi ti govorijo, da jo imaš pred nosom, pa ti sploh ni jasno o čem govorijo. ( V tebi se skriva, ne? )

če si, svetovalec, prodajalec, zdravnik, učitelj in si nasičen vsega ter v iskanju prijaznosti, po koncu jam-a jo imaš za cel teden na zalogi

če si meditant in dobro poznaš, občutek, občutke po treh urah meditacije, tudi na jamu dobiš to ekstazo, na drugačen način seveda

če veš, da čustva vplivajo na bolezni, potem tudi veš, da je jam odlično orodje za dvig serotonina

če si enostavno izgubljen, na koncu jam-a spoznaš kar nekaj novega o sebi in da mogoče ni tako hudo, kot ti tvoj miselni proces projecira sliko življenja

če si človek z zavedanjem, da premik telesa po prostoru in glasbi imenujemo ples, ples pa je označen za najvišjo obliko svobode in si želiš tega, tega brezskrbnega, neobsojajočega premikanja

če si zaciklan v svojem življenju in lastnem mišlenju





Vse pa ni za vsakogar al kako že pravjo, tako tud jam

ni zate, ki misliš, da je življenje onkraj razuma znanstvena fantastika

ni zate, ki bi te motilo, da se v eni točki cela dvorana dere kot zmešana

ni zate, ki misliš, da je ples lahko samo učenje tehnike ali pa koreografije

ni zate, ki si vajen biti voden

ni zate, ki misliš, da more umetnost ostat umetnost

ni zate, ki živiš življenje skozi razum

ni zate, ki svoje življenje živiš skozi insta story - med jamom si pet ur brez telefona


Bob Fosse je bil ameriški plesalec, koreograf, režiser in filmski režiser.

Osvojil je osem Tonyjevih nagrad za koreografijo, več kot kdorkoli drug, osvojil je tudi nagrado za režijo. Osvojil je Oskarja za režijo njegovega svetovno znanega mjuzikla Cabaret.

Fosse je bil v svojih časih inovator, človek izjemnih idej, še danes pa velja za enega za najboljšega koreografa vseh časov.

Vam povem iz kje je črpal inspiracijo in kako je razvijal plesni stil Bob Fossija, kot mu pravijo danes? Od kje mu ideje dvanajstih odrskih uprizoritev in inovativnih plesnih korakov in koreografij?

Večina svojega življenja je preživel v plesni dvorani in z direktorjem gledališča, poslovnim partnerjem. Po zaključenih vajah sta hodila v diskoteko.

Fosse je dve ure, stal za šankom, opazoval ljudi. Opazoval ljudi, ki so pijani plesali, se zabavali in dajali duška. Se vrnil v studio in ustvarjal.

Ljudje so bili njegova inspiracija. Navadni, brezksrbni smrtniki.

In tudi mi želimo, da so vam ljudje inspiracija, da ste sami sebi inspiracija!

Ja nč ne, te jami, kej tazga!

Hvala Valentina in vsi ostali za to četrtkovo razsvetljenje, se vidimo spet v četrtek in potem v marcu vsak petek ob 20.00.

Upam, da vas ta zapis ni preveč navdušil in bo zaradi tega v četrtek neizmerna gužva, upam pa, da vas je vsaj malo navdušil in vam dal mislit.

Resno mislimo, ni smisel, da postaneš najboljši v neki veščini, smisel je, da postaneš izvir brezmejne energije in človek, ki živi!

Življenje je lahko potica. Če le ne počneš samo stvari, ki so ti všeč in ki jih imaš rad!

Kim